Aleksej Nikolič v Sarajevu napredoval, z mislimi pri reprezentanci

Aleksej Nikolič, lani je bil kapetan reprezentance, ki se je prebila na kadetskem EP 2011 v divizijo A, se je lani novembra preselil v sarajevski Spars. Prva sezona je za njim, v pogovoru za kosarka.si pa o izkušnji na tujem, napredku in pričakovanjih v mladinski izbrani vrsti.

Aleksej Nikolič v dresu Sparsa na turnirju Evrolige (foto: Solobasket)

Aleksej, prve sezone na tujem je konec.
»Bilo je lepo, iz Sarajeva se vračam s prijetnimi vtisi. Ljudje so me čudovito sprejeli, naučil sem se ogromno.«

Potem nadaljuje:
»Izkazalo se je, da sem se odločil pravilno. KK Spars premore odlične pogoje za trening, mislil sem le na košarko, trenirali smo odlično, mislim pa, da sem napredoval v posameznih košarkarskih elementih ter na fizični pripravljenosti. Se pa zavedam, da je pred mano še trda in naporna pot.«

Kaj bi pri napredku izpostavili?
»Predvsem delo nog in predvidevanje situacij.«

Nato doda:
»Naredil sem korak naprej, predvsem zahvaljujoč mojemu trenerju Marku Trbiću, ki se mu na tem mestu zahvaljujem.«

Rano ste odšli na tuje.
»To je res, a me ni bilo strah. V Sarajevo sem se odpravil, da se naučim nekaj novega in da košarkarsko napredujem. To se je zgodilo in komaj čakam ,da se spet vrnem in da nadaljujemo z delom.«

Je bilo naporno?
»Seveda, saj sem vedel, zakaj sem prišel v Sarajevo. Da delam in treniram. Dvakrat dnevno sem bil v pripravljenem programu, vsak trening pa pravi boj brez popuščanja ali odstopanja.«

Lažje vam je bilo, ker ste se hitro vklopili.
»Da, to drži. Soigralci in vsi v klubu so se na vsakem koraku trudili, da mi čimpreje mine faza adaptacije na novo okolje in klub.«

Na šolo niste pozabili.
»Kje pa. Res je, da sem dvakrat na dan treniral, zato sem vse obveznosti opravljal po izpitih in jih tudi uspešno zaključil.«

Kako je izgledal vaš delovni dan v Sarajevu?
»Po bujenju in zajtrku je sledil prvi trening, dvakrat na teden tudi v fitnesu. Nato sem odšel na kosilu, ki me je že čakalo, za tem pa na počitek. Večerni treningi so bili namenjeni tehnično-taktičnemu napredku, obilo pa se je igralo 3:3, 4:4 in 5:5.«

Sezona je bila dokaj uspešna.
»Postali smo mladinski državni prvaki, žal pa nismo prišli do boljšega rezultata v Evroligi, prav tako se članska ekipa ni prebila med elito.«

Pred vami je še nastop z mladinsko reprezentanco, ki jo čaka evropsko prvenstvo.
»Nič drugega ne morem obljubiti kot to, da se bomo borili. Pa ne samo za obstanek. Prepričan sem, da zmoremo več. Vse pa bo treba pokazati na parketu, le to šteje.«