Čas za revolucijo v slovenski košarki?

Po zadnji izmed mnogih košarkarsko okroglih miz v vrsti, je bila nedavna, ki jo je organiziral Sport Forum ponovno le ena v nizu opozorilnih na kateri sta o Union Olimpiji in njeni prihodnosti govorila Radoslav Nesterović in direktor zmajev Janez Rajgelj. Oba sta izrekla veliko resnic, rešitev pa je le v pravilnem delu, ki edino lahko da sadove in pravih potezah pravih ljudi.

Igor Đurović v žogi na i (foto: Drago Perko/kosarka.si)

“To, kar so bile včasih vreče, ki so jih klubi dobivali od sponzorjev so zdaj vrečkice.”Tako nekako je rekel direktor Union Olimpije, NBA prvak pa je dejal, da je treba delati in mladim dati priložnost, a da to morajo storiti pravi trenerji. Že vesta kaj govorita, saj izhajata iz prakse. A na koncu koncev se vendarle lahko vprašamo, kaj se bo in ali se sploh lahko kaj spremeni na način, ki smo mu priča in ki se vrti v krogu že zadnje desetletje in več?

Zanimivo je, da le v Union Olimpiji, kjer se Rajgelj kar naprej hvali z nekimi mladimi nadarjenimi igralci potem ravno v tem klubu pravih  ni. In tako je že od nekdaj kot zakleto. Vsi, ki so bili pravi in ki so naredili kariero v tujini so bili v Olimpiji samo v epizodni vlogi in med takimi je tudi Nesterović, ki pa ga je resnici na ljubo Zmago Sagadin želel zadržati, a na način ki ni bil pravi…

Vseeno pa mislim, da  Rašo nima prav, ko trdi, da je treba mlade kar vreči v ogenj in da če vsa Evropa govori o Kastratiju, da že mora biti kaj na tem. Problem je v tem, da nisem ravno prepričan, da o tem igralcu res govori vsa Evropa, čeprav je res tudi to, da je ta igralec na nekih turnirjih in povabilih res izstopal. V Sloveniji ga na opaznem delu dejansko še nismo videli in ne vem če je za to res kriv samo trener Sašo Filipovski, ki bi mu v situaciji brez igralcev zagotovo namenil več priložnosti, če bi v fanta verjel. Kdaj pa, če ne zdaj?

Lani, ko je bil z Romo prvič v Stožicah, ki jih pred tem sploh ni videl in je bil nad dvorano ves navdušen, sem ga vprašal, če je res tudi on sodeloval  pri odločitvi, da osemnajstletnega Gorana Dragića noče iz Ilirije, kar mi je povedal tedanji predsednik kluba Gregor Fric. Zanikal je odločno, a dejstvo je da ne Gorana in zatem niti njegovega brata Zorana zeleno-beli  niso uspeli prepričati in zvabiti medse.

Naj spomnim, da za Gogija takrat niso želeli plačati milijon tolarjev odškodnine, kar je zneslo približno 10.000 evrov, nudili pa so podcenjevalnih  30 košarkarskih žog. Kdo ve koliko več so samo z nastanitvami in prevozi plačali za številne tuje mlade igralce, za katere sploh ne vemo, da so bili v Ljubljani. Da o podpisih pogodb brez pokritja z igralci kot je bil Poljak Pavel Kikowski, ne izgubljam besed. Res ne bi zdaj pogreval teh stvari o katerih sem pisal že neštetokrat…

Mislim, da se lahko stvari popravijo  in to na bolje, in da le ni vse tako črno, a treba bo narediti nekaj za prave mlade domače igralce in takim dati priložnost na načinkot v tej sezoni edini spet počne Zmago Sagadin. Daleč od tega da imamo veliko dobrih mladih igralcev, a nekaj jih pa vendarle je. Tudi takih,  ki bi si zaslužili priložnost kot pravi Rašo, ki je prvič odkar pomnim za delo z mladimi pohvalil Sagadina. Olimpija z zgodovino, Stožicami in podporo javnosti je blagovna znamka v katero lahko verjamemo tako kot v ostale klube z vizijo.

Samo pravi ljudje morajo priti na pravo mesto in ti nato s potezami delati korake kakršen je v prejšnji sezoni zeleno-belim že uspel. Imeli so stalno razprodano dvorano in odlično sestavljeno (Zdovčevo ekipo), ki pa so jo prepoceni izpustili iz rok, kar je storila tudi Krka. Ogrodje bi moralo ostati, ne pa da so začeli oboji znova, Novomeščani med letošnjo sezono povsem nepotrebno in nerazumljivo. Sodeč po vesteh, da bo v prihodnosti P.Laško prepolovila sponzorski vložek v ves šport je vprašanje, kaj bo tam. Tudi Krka še kar čaka z zeleno lučjo za gradnjo Portovala, ki bi za Novo mesto pomenil velik košarkarski napredek. To, kar so Stožice za Ljubljano. In večnamensko dvorano  si podjetje Krka lahko privošči in jo seveda poimenuje po sebi, če se morajo za obljubljeno ime Triglava in 500.000 evrov na leto očitno obrisati v Stožicah. Res neverjetno.

Tako kot na številnih področjih, kjer zaradi slabega vodenja ni nihče odgovarjal se bojim tudi za košarko, a tako velike kritike kot jo je na račun predsednika hrvaške zveze Danka Radića usmeril urednik košarke v Sportskih Novostih Tvrtko Puljić na račun naših s KZS (še) ne gre valiti. Puljić je dejal, da so se neuspehi njihove reprezentance leta 1995 začeli z Radićevim prevzemom. Slovenska reprezentančna košarka rezultatsko sicer napreduje, a kazalcev za upravičene skrbi je vseeno veliko. Spomin na leto 1994 in minus v višini 500.000 tedanjih nemških mark na računu zveze zaradi slabe organizacije EP do 22 let je še živ. Takrat je prišlo do zasuka na bolje, ko sta vajeti prevzela predsednik Dušan Šešok in sekretar Iztok Rems.

Vedno slabše finačno stanje košarkarskih klubov, ki se posledično poznajo na rezultatih predstavljajo začaran krog, ki ga bo treba presekati ali pa bodo slovenski klubi v Evropi povsem potonili. Tako kot je, z izjemo “brcanja” celjskih košarkaric, po zatonu Ježice že potonila ženska klubska košarka. Na srečo migajo vsaj reprezentantke. Za močnejši spol pa še posebej (še) ni tako hudo in predvsem ni prepozno, saj bi se lahko na domačih tleh po EP za mlade do 20 let (kdo bo trener?) in še posebej po EP 2013 za člane lahko zgodila (r)evolucija.

Mogoče ni razlogov za paniko pred tem (pre)plačanim EP 2013, a zadnja izjava Bena Udriha, da bo za reprezentanco na EP mogoče igral, mogoče pač ne daje spet  misliti. Ali je možno, da vsi v en glas ne rečejo, da bodo igrali, če ne bo poškodb? Igralci morajo imeti s KZS odprt odnos. Čist! Resda se zaradi Udrihove izjave še ni dvignil prah, a bi se lahko. In se tudi bo. 2013 niti ni tako daleč…