Đurotova žoga na i: Sodniki po evre preko meje, slovenski klubi izenačeni kot že dolgo ne

Dogajanje pod slovenskimi koši postaja vedno bolj zanimivo. Hopsi so premagali Helios, Geoplin Slovan pa je Zlatorogu nanesel četrti poraz doma. Krka je slaba kot že dolgo ne, Union Olimpija se počasi pobira.

Igor Đurović v žogi na i (foto: Drago Perko/kosarka.si)

Laščani nimajo težav samo v ligi ABA, kjer so praktično že izpadli in jih v naslednji sezoni ne bo zraven, ampak tudi doma. Resda imajo letošnji skalp Partizana, kar nekaj vendarle velja, in si je mlada ekipa že nabrala prepotrebne izkušnje, a zaenkrat so vseeno razočaranje. To pa s stalnim slabljenjem vedno bolj in bolj postaja tudi Krka, čeprav trener Aleksander Sekulič začuda tega še ne vidi. Domžalčani so resda tesno izgubili s Hopsi, ki so mi tako kot Novakovićev Šentjur zelo všeč, a so prepričljivo na vrhu, kjer bodo tudi končali.

Sagadinovi varovanci so pokazali, da se jim delo vrhunskega strokovnjaka zelo pozna in zato njihova zmaga v Stožicah po podaljšku ni začudila. Žreb se je z obema ekipama poigral tudi v pokalnem tekmovanju, kjer se bosta srečala že v četrtfinalu. In če se Laščanom ob dragocenem nabiranju izkušenj pozna utrujenost, pa na drugi strani Domžalčani dobesedno letijo po igrišču in so vse močnejši. Povsem v svojih težavah pa sta z vnovičnim uigravanjem najboljši slovenski ekipi, prenovljana Union Olimpija in Krka. Ni dvoma, da se bodo številni novi igralci v obeh klubih sčasoma ujeli, a do takrat se bodo serije porazov v ligi ABA in Krke v evropskem pokalu, nadaljevale. Žal.

Sodeč po rezultatih je liga Telemach precej izenačena vsaj kar zadeva najboljše klube, čeprav je kvaliteta vseh pravzaprav precej sporna. Glede na konkurenco in v primerjavi z najboljšimi ligami. Že to, da v ligi ABA zadnji mesti prepričljivo zasedata slovenski ekipi, Helios in Zlatorog in da ima Slovenija najmanjši količnik pove vse.

Sicer pa se Laščani, ki so v Izraelu ostali brez termnina za trening in so pred tekmo tekali po plaži, že lahko že sprijaznijo s tem, da jih v naslednji sezoni v balkanski eliti s smetano v obliki Maccabija, ne bo.

Izraelski velikan plačuje vsem klubom letalske povezave v Tel Aviv, ki bo F4 tudi gostil. Vse zato, da bi se ena najbolj legendarnih ekip na svetu le dokopala prvega naslova v edinem tekmovanju, ki ga še ni osvojila, čeprav v njem tekmuje že drugo sezono. V Ljubljani jih je v slogu svojega očeta Petra iz leta 1986 in nepozabnega finala SFRJ proti Draženovi Ciboni, zaustavil Marko Popović v dresu Zadra. Ne bi bilo slabo, da jih na njihovem terenu podobno kot Partizan predlani Cibono ali pa lani Union Olimpijo, preseneti kdorkoli. Največ možnosti bo imel seveda ponovno petkratni zaporedni prvak Partizan, bojim pa se, da je Union Olimpija (pre)daleč od Tel Aviva.

Zamera do odlične lige je predvsem ta, da še vedno javno ne objavi tega, kar vsi vemo že dolgo časa. V Tel Avivu lahko F4 odpade le v primeru, da jim podobno kot v prejšnjem poskusu zagodejo Palestinci…

Sicer pa je tujim sodnikom, ki niso iz države, kjer sodijo kot tujci zagodel znani bivši sodnik, Grk Kostas Rigas, ki je zadolžen za sojenje v evroligi. Na tekmi Union Olimpije in Heliosa sem stopil do Aleša Kamnikarja, ki je bil med sodniki alfa in omega ter ga vprašal, kako je možno, da je Srđan Dožai sodil na tekmi ruskega DP med CSKA-jem in Zdovčevim Spartakom prejšnjo soboto. »Saj sodijo tam v baltski ligi že dolgo, a je Rigas zdaj prepovedal soditi klubom, ki so v evroligi, kot je na primer CSKA.«

Kamnikar, ki je tudi stalni evroligaški predstavnik na Olimpijinih tekmah, in ki nadzoruje ter ocenjuje sodnike v jadranski ligi nam je povedal tudi to, da najboljši slovenski sodniki že nekaj časa redno sodijo tekme francoske lige. Priznam, da tega nisem vedel, a očitno niso slabi, da so jih povabili tja in da je sodelovanje generalnega sekretarja Iztoka Remsa tudi s francosko zvezo, zgledno. In tudi slabo jim ni, izbranim sodnikom namreč, saj predvsem tisti, ki sodijo še v evroligi sploh ne živijo slabo. Taksa za eno tekmo doseže 1000 evrov…

In za konec sem pustil še stavek, dva o direktorju reprezentanc Mateju Avanzu, ki je bil nekoč novinarski kolega. Zjezilo me je, ko sem prebral njegov intervju v Ekipi, kjer je na vprašanje po kritikah v medijih o nepotrebni poti k selektorju Božidarju Maljkoviću s predsednikom in sekretarjem dejal, da že leto in pol ne bere medijev in da mu je zaradi tega lepše. Hm. Ne vem zakaj mu ne verjamem, a vsak, ki je bil nekoč vsaj kratek čas aktiven novinar in to ne glede na diplomo, je z mediji zastrupljen za vse življenje. Nenazadnje pa bi moral biti na tekočem že zaradi funkcije…