Košarkarji, poskrbite za svoje zdravje!

Rubrika: Reprezentanca

Med najpogostejše poškodbe pri športu spadajo zvini, poškodbe mišic ter poškodbe kolenskega (npr. poškodba ligamentarnega aparata) in ramenskega sklepa (npr. ruptura rotatorne manšete). Po podatkih Inštituta za javno zdravje Republike Slovenije predstavljajo športne poškodbe pri športno aktivnih ljudeh med 15. in 44. letom več kot tretjino v bolnišnici zdravljenih poškodb. Okoli dve tretjini težjih poškodb pa se zgodi med neorganizirano športno dejavnostjo.

Martin Klešnik, fizioterapevt slovenskih košarkarskih reprezentanc, v nadaljevanju povzema tri pogoste športne poškodbe pri košarki.

klešnik

#1 Zvin gležnja
»Do zvina gležnja prihaja pogosto, kljub temu, da se velika večina košarkarjev »bandažira«. Pri zvinu gležnja se lahko poškoduje ena ali več vezi, ki stabilizirajo gleženj. Najpogostejši mehanizem poškodbe je inverzija s kombinacijo plantarne fleksije – stopalo se zvije na notri. Težava je, da košarkarji ne izvajajo dovolj pogosto preventivnih vaj za stabilizacijo gležnja.«

gleženj
#2 Poškodba mišice
»Do poškodbe mišice lahko pride med kontaktom ali brez kontakta. Pri tej poškodbi športnik športnik različne zdravstvene storitve: klinični pregled, ultrazvok, rentgen (možnost abrupcije, kalcinacije) ter pregled z magnetno resonanco. Poškodbe mišice lahko razvrstimo v štiri stopnje (manjša mišična natrganina, večji obseg mišične natrganine, večja natrganina – ruptura mišično tetivnega prehoda ali tetive mišice, popolna ruptura – operativno zdravljenje). Predviden čas obdobja rehabilitacije glede na stopnjo poškodbe pa je od 10 dni do 12 tednov, pri večji natrganini oziroma v primeru popolne rupture pa seveda dlje.«

mišica

#3 Poškodba sprednjih križnih vezi
Poškodba sprednje križne vezi je v Sloveniji najpogostejša poškodba vezi kolena. Večina teh poškodb nastane pri športnikih brez kontakta (72-95%), pri hitri spremembi smeri ali doskoku na iztegnjeno koleno. Sprednja križna vez stabilizira koleno v polnem iztegu in preprečuje hiperekstenzijo ter preveliko zunanjo rotacijo. Mehanizem poškodbe sprednje križne vezi lahko razdelimo na kontaktni in nekontaktni mehanizem. Dejavniki tveganja za nastanek poškodbe sprednje križne vezi so intrinzični (leta, spol, predhodne poškodbe, hormonski vplivi, velikost interkondilarne zareze), ekstrinzični (človeški faktor, obutev, zaščitna oprema) in kombinirani (okvarjena propriocepcija).

Pri poškodbi kolenskega sklepa se zelo redko zgodi, da se poškoduje samo sprednja križna vez. Najbolj pogosta pridružena poškodba je poškodba medialnega meniskusa. Klinični pregled je najpomembnejši del diagnostike. Pri kliničnem pregledu se opravijo štirje najbolj pogosti testi: Lachman test, sprednji predalčni fenomen, Pivot-shift test in merjenje pomika golenice naprej z altrometrom. Poškodovano sprednjo križno vez je mogoče zdraviti na operativni in konzervativni način. Namen uspešnosti konzervativnega zdravljenja sprednje križne vezi ni le vrnitev funkcionalne stabilnosti kolenskega sklepa, ampak tudi preprečitev nadaljnjih poškodb. V protokolu konzervativnega zdravljenja se najpogosteje izvajajo izometrične vaje, vaje za mišico kvadriceps, koncenrtične vaje za mišico kvadriceps in fleksorje kolena, uporaba električne stimulacije za povečanje moči mišice kvadriceps in fleksorje kolena, trening sklepne stabilizacije ter tek po ravni podlagi in kolesarjenje. Pri izvajanju programa za povečanje moči mišic je bolj potrebno krepiti mišice fleksorje kolen kot pa mišico kvadriceps.
V zavarovalnici Adriatic Slovenica so za vrhunske in rekreativne športnike oblikovali Paket Športnik, ki vključuje nezgodna in nadstandardna zdravstvena zavarovanja ter omogoča hitrejše in učinkovitejše okrevanje po nezgodi ali bolezni. Paket Športnik sklepajo olimpijci, člani nacionalnih reprezentanc kot rekreativni tekači, kolesarji, smučarji in drugi športniki.

križna vez

 

Paket Športnik krije 24 ur na dan vse vrste nezgod na tekmah in treningih kot tudi pri neorganizirani športni dejavnosti, doma, na potovanju ali kje drugje, za izplačilo zavarovalnine pa športnikom ni treba čakati na zaključek zdravljenja po operaciji, zlomu, izpahu. Paket Športnik krije tudi stroške, ki nastanejo ob koriščenju zdravstvenih storitev v samoplačniških ambulantah v Sloveniji ali tujini zaradi bolezni ali nezgode, in sicer:
• stroške samoplačniških zdravstvenih storitev pri specialistih (npr. pregled pri ortopedu),
• stroške samoplačniških diagnostičnih preiskav (npr. magnetna resonanca),
• stroške fizioterapevtskih storitev ter stroške ambulantnih medicinskih posegov in
• stroške neurgentnih operacij, za katere je čakalna doba v javnem zdravstvenem sistemu daljša od 3 tednov.

Zavarovalnica za športnike uredi vse formalnosti z izvajalci samoplačniških specialističnih storitev, ki jih zavarovanci koristijo brez čakalne dobe. Paket Športnik opcijsko vključuje tudi zavarovanje zdravil, zavarovanje nadstandardne nastanitve v zdravilišču in zavarovanje ortopedskih pripomočkov.
Več informacij o Paketu Športnik najdete na spletni povezavi www.as.si/sportnik.