Sprašujemo: Avanzo odkrito o Eurobasketu, Jesenicah in Ptuju, delu in angažmaju izkušenih trenerjev

To pot je bil gost naše rubrike Sprašujemo Matej Avanzo, namestnik generalnega sekretarja Košarkarske zveze Slovenije ter vodja projektov in marketinga pri KZS-ju. V pogovoru o mestih, ki bi rada gostila Eurobasket, Dnevu slovenske moške košarke, trenerskem in selektorskem delu ter ženski košarki.

Matej Avanzo, z njegovim prihodom je na Košarkarski zvezi Slovenije zavel nov, svež veter (foto: Drago Perko/kosarka.si)

Janez, Maribor:
Zakaj se tako odkrito forsira Ptuj za prireditelja ene od skupin?

„Na Ptuju so izrazili željo po sodelovanju, šlo pa bi za kombinacijo zasebnega in javnega partnerstva. Potrdili pa so, da bodo gradili dvorano na glede na to, ali bodo gostili prvenstvo ali ne. Zato tu ne morem govoriti o našem forsiranju. Sicer pa je Ptuj z okolico pomembna regija za slovenski šport, ne le košarko. Če pa bo garancije pripravil Maribor in ob tem še pripravljen graditi dvorano, potem ima tudi Maribor lepe možnosti. Vse bo znano v nekaj mesecih.“

In potem Avanzo nadaljuje:

„Sedaj bomo pripravili seznam vseh pogojev, ki jih morajo klubi izpolniti. Ko bo to nared, bo šla delegacija KZS, katere vodja bo generalni sekretar Iztok Rems, do vseh občinskih uprav. Rems je izjemen pogajalec, vem, da bo za slovensko košarko naredil najboljše.“

Janez, Kranj:
Kje ste našli Jesenice za morebitnega gostitelja en od skupin?

„Jesenice so se prav tako ponudile sam in imajo realno možnost, da so eden od gostiteljev skupine, povrh vsega je obnova dvorane v teku.  Tu je še Koper, ki ima za zdaj v dvorani na voljo od 3500 do 4000 mest. Če bi imeli Koper, bi dali prepotreben impulz primorski košarki, ki premore z Obalo in ostalo infrastrukturo izjemne pogoje za sprejem in udobje gostov. Ob tem velja poudariti, da imamo možnost, da pri projektu sodeluje vseh sedem mest, a bi morali ob tem vzeti v zakup, da bi se morali za drugi del odpovedati Stožicam. Zato bi bilo treba v tem primeru najti konsenz zaradi finančnega izpada od prodaje vstopnic.

Špela, Ribnica:
Kako izgleda vaš delovni dan. Vaše delo spremljam že nekaj let, ogromno delate in ste pri tem zelo uspešni.

„Uspeva mi, ker imam košarko rad, imam to srečo, da je moj hobi postal tudi moj poklic. V košarki sem od 9. leta, spremljam tudi druge športe, še kako pa se spomnim, kako sem pri šestih letih gledal preko malih ekranov tekme lige NBA na TV Koper in svoje prve olimpijske igre.  Povrh vsega imam za svoje delo veliko razumevanje okolice – predvsem družine. Ni floskula če rečem, da za vsakim uspšenim moškim stoji še bolj uspešna ženska. Glede na to, da je Špela iz Ribnice, morda pozna mojo ženo, ki je prav iz tega kraja.“

Franci, Novo mesto:
S čim boste spet skušali prepričati Matjaža Smodiša, da se vrne v reprezentanco?

„Z Matjažem sva večkrat govorila, saj smo tudi družinski prijatelji. In ponavadi se ob taki priliki izogibava košarke. Je pa jasno, da ni problem v tem, da bi ga bilo potrebno prepričevati. Če bo zdrav, se ni bati za njegove nastope v naslednjih letih. Upam, da se ga bo dalo prepričati za ri leta, da bo nosilec te reprezentance, potrebujemo ga predvsem zavoljo nejgovih osebnostnih lastnosti in vodstvenih sposobnosti.“

Jure, Murska Sobota:
Zakaj tudi letos ne potujete na obisk k reprezentantom?

„Tudi v tej sezoni bomo šli na obisk k vsem nosilcem igre, ki jih bomo izbrali za projekt evropsko prvenstvo 2011. Igralce bomo obiskali tretjič zapored, ne vemo pa še, v kakšni zasedbi. Za zdaj lahko povem, da bomo obiske opravili med februarjem in majem, zanesljivo pa bo šel na pot tudi selektor Božidar Maljković.“

Franjo, Koper:
Najprej čestitke za vse narejeno. Menim, da ste premalo časa namenili Dnevu slovenske moške košarke.

„To, da smo namenili premalo časa, teoretično drži, saj nam ob vseh ostalih projektih enostavno prej ni uspelo zavihati rokavov še za Dan slovenske moške košarke. A boste videli, da smo časa vložili dovolj, še več pa energije. Prireditev smo vrnili v Ljubljano prvič po letu 2003, poleg tega smo spremenili koncept – po letu 2004 se spet vračamo k tekmi Domači : Tujci. Vse to pa se bo zgodilo v objektu, dvorani Stožice, ki postaja mama vseh slovenskih športnih dvoran. Zato je smiselno, da smo izkoristili to priložnost, in to pozitivno košarkarsko energijo, da igranje v tej dvorani ponudimo tudi najmlajšim. Tja od U10 do U18, kar 102 nadebudneža bosta lahko pokazala svoj talent v Stožicah. Veste, kaj bo to tem fantom pomenilo? Ogromno! Poleg tega nas čaka spektakularen spremljevalni program, na čelu z Zmajčicami, skupino Stars, akrobastko skupino Dunking devils, plesno skupino Maestro, popolno novostjo, skupino Fly Jumpers, obeta se največji laserski šov v Sloveniji, prenovljen Mobitelov izziv, s podjetjem Mimovrste=) smo pripravili posebnost – met za 4 točke, zvezdniki bodo metali za tri točke in še in še. Dan slovenske ženske košarke pa bo gostil ŽKK Triglav, kar se ve že leto dni, ko je do nas prišla ekipa s Špelo Eržen in Rokom Klemenčičem, ki nas je prepričala s sodobnim pristopom in energijo. Veseli smo, da se po dobri organizaciji dneva na Ježici spet pojavil nov kraj, ženske dan košarke pa gre počasi po stopinjah moškega dneva. In dobiva svojo prepoznavno obliko.“

Domen, Slovenska Bistrica:
Kaj lahko KZS naredi, da bi se v  klubih delalo boljše, sistematično, predvsem pa z vizijo.

„Preživijo lahko le klubi, ki imajo vizijo in na dolgi rok stavijo na mlade. Izjemnega pomena je tudi tradicija. Najbolje je, jasno, če imaš oboje. Šele tretji element je denar. Z njim se lahko vse kupi, a ko ga zmanjka, je lahko hitro vsega konec. Kaj lahko v celotni zgodbi naredi KZS? Levji delež k delovanju klubov bo prispevalo licenciranje, ki bo zagotovilo ustrezno kadrovanje in poslovanje vseh sredin. Svoje bosta dodala naša dva profesionalca na KZS-ju Mirko Jurjavčič in Blaž Bergant, prej je za to skrbel Dejan Mihevc, ki je letos odšel v London. Prav Mirko in Blaž bosta skrbela, da se bodo izvajali projekti, ki so nujni na razvoj in obstoj košarke. Konkurenca ostalih športov je velika, zadnjih hip smo se zganili in začeli s promocijskimi akcijami. Ni lahko igrati košarko na koš, ki je visok 305 centimetrov, otrokom je potrebno ponuditi njim primerne razmere in pogoje. KZS je tako kupil 400 košev za Igrivo košarko, s pomočjo Fundacije za šport je bil sofinanciran nakup konstrukcij za višino 2.6 metra. Vse to zagotavlja nove temelje slovenske košarkarske piramide, v katere produkcijo se želi vključiti tudi novi selektor moške članske reprezentance Božidar Maljković.“

Oskar, Ljubljana:
Zakaj ne ponudite dela uveljavljenim trenerjem v mlajših reprezentančnih selekcijah. Zakaj imenujete le mlade? Koliko KZS plača trenerju-selektorju? Kako boste preprečili, da se bo zmanjšal vpliv od zunaj na sestavo reprezentanc?

„To je super vprašanje, ki pa je namenjeno predvsem strokovnemu svetu KZS-ja. Sam se ukvarjam predvsem s članskima vrstama. Pavšalno pa lahko rečem, da se je v minulih 20 letih na KZS uveljavilo v ml. in članskih selekcijah kar nekaj trenerjev v zrelih letih. Zgodi se tudi to, da je pri uveljavljenih trenerjih tako, da so njihove finančne zahteve previsoke. V prihodnje bo treba še več delati na trenerjih in zagotoviti še več sredstev. Sam menim, da bomo še naprej korak za korakom hodili proti vse večji profesionalizaciji, večjim finančnim zmožnostim, zgodilo pa se bo tudi to, da bomo pri mlajših reprezentancah lahko izkoristili vse zmožnosti domačega trenerskega kadra. O tem sem prepričan.«

In potem nadaljuje:

„Vpliv od zunaj pa ostaja, to je realnost. Kjer je denar, tam je tudi interes. Ta interes je vedno bolj organiziran, hitreje prihaja do fantov in deklet. Glede vpliva menedžerjev lahko veliko naredita KZS in selektorji. Potrebna so jasna pravila. Ne govorim, da imajo menedžerju nujno le negativen učinek, a v določenih situacijah je potrebno biti rigorozen in postaviti jasna pravila. Kdor se jih ne drži, ga je potrebno izključiti iz igre.“

Med 1% do 2% proračuna KZS-ja naj bi se namenilo za trenerske honorarje.

„Točnega podatka ne poznam, je pa ta številka večja. Vsak trener, ki dela tudi na svoji podobi, ogromno pridobi s tem, da je selektor ene od reprezentanc. To je vložek, ki ga je finančno nemogoče ovrednotiti. Še vedno pa ostaja sanjski cilj, da zaposlimo selektorja članske moške vrste za polni delovni čas, da bi se lahko ukvarjal tako z moško člansko reprezentanco kot tudi z izobraževanjem mladih trenerjev. Pravzaprav se o tem zelo resno pogovarjamo z Božidarjem Maljkovićem, ki bo precej časa prebil v Ljubljani in je ne le pripravljen, temveč hoče delovati na področju izobraževanja mlajših trenerskih kadrov, obiskati želi vse najboljše slovenske klube, predvsem tiste, ki igralce producirajo, predvsem zavoljo mlajših starostnih kategorij bo v nedeljo obiskal tudi Dan slovenske moške košarke.

Ranko, Maribor:
V Sloveniji se naglo razvija tudi ženska košarka, kar nekaj zaslug pa gre tudi Ligi IWBL. Kaj menite o njej?

„Ženska košarka je bila v določenem obdobju v Sloveniji v zatonu. S prihodom generacije, ki je bila letos 4. v Evropi med mladinkami z Niko Barič  in Tjašo Gortnar na čelu ter trenerjema Damirjem Grgičem in Sašom Rebernikom in, jasno, z Ligo IWBL so slovenski klubi naredili korak naprej. Vse skupaj pa je po mojem mnenju le stopnička med domačim prvenstvom in evropskimi tekmovanjem. Prav slednje z državnim prvenstvom je idealna kombinacija, kar sta pri moških klubih spoznala tudi Helios in Krka. Če bodo slovenski klubi znova šli evropskih klubskih tekmovanjem naproti, bo to imelo številne pozitivne učinke, med drugim tudi precej večje pojavljanje naše klubske košarke v glavnih slovenskih medijih, predvsem pa na glavnih televizijah, TV Slovenija in Pop TV.”