XXL: Filipovski o ruski izkušnji, famozni angleščini in profesionalnem selektorju

Sašo Filipovski je eden izmed plejade trenerjev, ki so ponesli ime Slovenije v svet, nazadnje je deloval v Rusiji v CSKA-ju, kjer pa se je zgodba naglo in nepričakovano zaključila. V pogovoru tudi o selektorju članske reprezentance.

Sašo Filipovski na treningu Probasketball Campa letos poleti v Ljubljani (foto: Drago Perko/kosarka.si)

Sašo, spet ste v Sloveniji. Ruska zgodba se je hitro končala.

„Sama zgodba je bila odlična. Sprejel sem povabilo kluba, ki je vrsta leta osvajal lovorike, poleg tega je bil med elito v Evroligi. K sodelovanju pa me je povabil trener, ki je izjemno delal v zadnjih nekaj letih, povrh vsega je bil izbran za trenerja leta Evrolige. Hkrati pa je v svet poslal nemalo igralcev za Evroligo in Ligo NBA.“

Ostaniva še malce pri tej zgodbi:

„Duletov plan je bil tak, da bi v treh letih vzpostavili nov način dela, hkrati pa zopet začeli z lastno produkcijo, saj CSKA v zadnjih desetih letih ni proizvedel reprezentanta. Hoteli so, da bi spet imeli sistem, od skavtinga do produkcije same. Mladi igralci bi se razvili v treh letih, počasi pa bi nadomestili igralce, ki so sedaj stari 30 ali več.“

Uvod je bil dober.

„Sprva je bilo dobro, zmagali smo tudi kot prva evropska ekipa v ZDA. To je bila res lepa popotnica.“

Kljub temu vam težav ni manjkalo.

„Smodiš se je po letu dni počasi vračal. Kaun je bil po vrnitvi iz ZDA operiran, Dule pa je ravno v njem videl kot nosilca na petici. To je bil velik izpad. Holden je imel težave s srcem, to naj bi bilo nevarno, mesec dni ni bil z nami, bil je preiskavah v ZDA in Italiji. Po mesecu dni je bilo jasno, da ni nič nevarnega. Tu ne smemo pozabiti na Hrijapo, ki je bil operiran.“

Potem pa je prišla ta prva tekma in za mnoge nepričakovan poraz proti Armaniju.

„Ta prvi poraz je vnesel nemir v ekipo in zunaj ekipe. Enostavno, četudi smo bili povsem zdesetkani zaradi poškodb je nastala panika. Po tem porazu smo imeli težak razpored. Povrh vsega smo v Grčiji ostali še brez Šiškauskasa. Brez zdravih nosilcev enostavno ni šlo. Doma smo ugnali Olimpijo, imeli smo še možnosti.“

Kaj se je potem zgodilo?

„Počilo je na relaciji glavni trener – vodstvo kluba, po drugi strani pa tudi med izkušenimi igralci in trenerjem ni bilo prave komunikacije, pa tudi znotraj ekipe ni prave kemije. To ni bilo dovolj za rezultat na nivoju.“

Kdo je ustvarjal pritisk?

„To je bil ustvarjen s strani vodstva kluba. Po tej prvi domači tekmi se je vse začelo. Že tu je bilo čutiti, da je načrt za počasno uvajanje mladih in lastno produkcijo padel v vodo. Čeprav je bilo jasno, da je ob takem jedru izkušenih košarkarjev potrebno zamenjati in ustvariti novo zasedbo. Dule pa po tem ni več čutil podpore, to pa je bilo očitno vsepovsod – na tekmi, treningu, potovanjih. Igralci ne bodo nikoli rekli, da so krivi, vsak ščiti svojo rit. Kljub temu da je bilo vidnih nekaj korakov v pravo smer – Šved in Vorončevič sta prevzemala vlogi, ki sta jima bili dodeljeni.”

Še na tole opozori Filipovski:

„Ni vse v trenerju, tudi Ettore Messina je ime težave v Madridu, ko so ga uvodoma pričakale težke bitke v ekipi in klubu. Tudi Dule je hotel vpeljati svoj sistem dela. Bilo je mišljeno, da bi to trajalo vsaj tri leta. Preko noči to ne gre. Ko je videl, kam gre vlak, je bil razočaran, in potem ni bilo druge opcije, kot da se razidejo.“

So morda vam ponudili, da bi sedli na njegovo mesto?

„Delal sem zanj. Bil sem mu povsem lojalen, kril sem mu hrbet. Na štiri oči sem mu že povedal, če kaj ni bilo dobro, sicer pa sem stal za njegovimi odločitvami, kot se to počne v svetu profesionalizma. Prišla sva v paketu, tako sva tudi odšla.“

Je bila ta angleščina, ki je Vujošević ni obvladal, res tako velik problem?

„Če bi bilo to res, potem ne vem, kako so lahko tako dobri igrali igralci, kot so McCalleb, Lasme in drugi, ki so ravno v Partizanu naredili korak naprej do bogatih pogodb. Navsezadnje pa tudi trener Željko Obradović ni znal grško. A ko gre kaj narobe, takrat se išče dlaka v jajcu, tudi v Moskvi se je.“

Konec koncev ste verjetno imeli mali milijon sestankov.

„To me ravno čudi – po vsakem sestanku je Dule vprašal, ali so zadeve jasne. Pa ni bilo nikoli vprašanj. Nihče ni prijavil, da česa ne razume. Dejansko je bilo tako, da se je do sedaj osvajalo s pomočjo sistema Ettoreja Messine. Igralci so verjeli le v to, v Duletov sistem pač ne.“

Ste sami razočarani po vsem tem?

„Lahko rečem, da je to še ena velika in dobra izkušnja zame. Imel sem priložnost, da sem delal s takimi igralci, kot so Langdon, Šiškauskas, Smodiš, Holden in drugi, ki so v svoji karieri osvojili obilo lovorik. Da se je zgodilo, kar se pač je, so krivi igralci, uprava ter trenerski štab. A življenje gre naprej. Še enkrat pa se je pokazalo, da ni mogoče narediti rezultat preko noči. Tudi Panathinaikosu to ni uspelo!“

Je pa zato vaši Olimpiji uspelo to, kar je vam nazadnje v sezoni 2003/04, ko ste se prebili v TOP 16 Evrolige.

„Olimpija si zasluži iskrene čestitke za ta dosežek! Klub ima za sabo 13 000 navijačev na vsaki tekmi, publika se je vrnila na tribune, slovenski navijači pa so po Beogradu 2005 in Istanbulu 2010 pokazali, da so najboljši v Evropi! Vse to, kar se dogaja okoli Olimpije, je super za slovensko košarko. Upam pa, da ne gre za muho enodnevnico, da se dela tudi na temeljih. Streha je dobra, potrebno pa delati in utrditi temelje. Sam zadeve ne poznam, zato ne morem komentirati.“

Slovenija bo gostila leta 2013 evropsko prvenstvo. Sami ste večkrat rekli, da bi moral biti selektor profesionalec.

„Organizacija Eurobasketa je velika stvar za slovensko košarko! Premoremo dobre managerje, trenerje in organizatorje, ki bodo znali to narediti ter še dodatno poskrbeti za promocijo Slovenije, ki je resnično izjemno lepa dežela. Ko greš po svetu, ti je to še bolj jasno.“

Potem pa Sašo Filipovski spregovori o selektorju:

„Dejansko ni mogoče, bi človek sedel na dveh stolih. To potrjuje tudi statistika minulih petih let, ko so trenerji selektorji kar po tekočem traku izgubljali službo selektorja ali trenerja. Prepričan sem, da bo znala Košarkarska zveza Slovenije povleči dobro potezo. Če so me kontaktirali? Kakor vem, ima Memi Bečirovič veljavno pogodbo. Zato so vse špekulacije odveč. Potrebno pa je dati prednost profesionalizmu in reči konec amaterizmu.“