XXL: Luka Rupnik navdušen nad Lakovičem, večkrat pogleda tekmo Idrija – Olimpija

Nadarjeni košarkar Geoplina Slovana 17-letni in 184 cm visoki Luka Rupnik je minuli teden navdušil na močnem mednarodnem turnirju na Kanarskih otokih, kjer je ta Idrijčan v dresu Olimpije popeljal ekipo do 2. mesta, sam pa postal najkoristnejši košarkar tekmovanja.

Luka Rupnik se je znova izkazal in potrdil svoje mojstrstvo (foto: Drago Perko/kosarka.si)

Začenjamo pri pravkar minulem tekmovanju.

„To je bil zelo dober turnir, kvaliteta je bila na nivoju, saj so bili poleg vsi dobri Španci. Dokazali smo, da se lahko kosamo z njimi. Rabili pa smo nekaj časa, saj ponavadi v Sloveniji igramo le kadetsko ali mladinsko ligo, sedaj pa smo igrali proti takim ekipam kot sta Joventut in Real.“

Kje tiči skrivnost uspeha, kar 2. mesto zagotovo je?

„Nismo imeli široke in dolge klopi, a kakor je rekel vodja odprave in team manager Dragan Janjić – smo bili letos precej močnejša ekipa z še boljšimi posamezniki. Zato se je tudi hitro oblikovala kemija, ki je nujna za tak uspeh.“

Kako ste se sami znašli v tej zasedbi?

„Kontakt Olimpije je bil vzpostavljen že pred časom. Da bom igral na tem turnirju mi je sporočil moj klubski članski trener Gašper Okorn. V Olimpiji so me lepo sprejeli, vse je bilo urejeno, kot mora biti. Novice o mojem igranju so bili veseli tudi pri Geoplinu Slovanu.“

Kakšni so bili cilji pred odhodom?

„Želeli smo se spoznati in osvojiti kar se da veliko novega sistema, ki ga uigravamo. Poleg tega smo hoteli dober rezultat, čeprav vemo, da je naš osrednji cilj turnir Evrolige v Beogradu, kjer si želimo zasesti eno od mest, ki vodi na zaključni turnir v Barcelono.“

Ste upali, da vam bo šlo tako dobro?

„Nisem pričakoval, saj so vsi govorili le in samo o Joventutu. Ko smo izgubili proti Realu, smo malce podvomili vase, a se potem povsem sproščeni šli v polfinale in zmagali.“

Real vas je ugnal dvakrat.

„Igrali smo dvakrat po 40 minut, nismo jim bil kos, v drugo so se še posebej dobro pripravili na nas, povrh vsega so bili fizično boljši od nas.“

Sami ste prejeli naziv MVP turnirja.

„Če ekipa igra dobro, potem pride do izraza tudi posameznik. Na tem mestu hvala moji ekipi, ker me je tako dobro sprejela, in ker smo se skupaj trudili za ta pokal.“

Cilj je bolj ali manj jasen:

„Ostajam v mladinski ekipi, glavni cilj pa uvrstitev med osem v Evroligi, ter potem napraviti presenečenje v Barceloni.“

Kakšno vlogo vam je namenil trener Dejan Prokič?

„Želi, da sem vodja na parketu in njegova podaljšana roka.“

Je to izziv? Breme?

„V prvi vrsti gre za veliko čast, ki mi je bila dodeljena, in tudi izjemna odgovornost, ki mi je bila dana. Kot je že rekel Miro Alilovič – riba smrdi pri glavi, zato je vse odvisno od igre playmakerja.“

Alilovič je bil pomemben člen pri vašem razvoju.

„Prav Miro me je do sedaj največ naučil. Večkrat se slišiva, podeli mi kak dragocen nasvet. Bistveno pa je, da sem se pri njem naučil pravega košarkarskega razmišljanja, ki pravi, da v košarki ni ničesar v naprej dano, da se je treba boriti, trdo delati in ostati na realnih tleh.“

Poleti je trener vaše ekipe postal Gašper Okorn.

„Gašper je zelo dober trener, zdi sem mi, da ima drug sistem – igralci imajo več svobode, dal mi je precej priložnosti, mi pa želi skozi igro dopovedati, da v določeni situaciji, četudi so ob meni starejši igralci, naredim po svoje. Dovoli mi, da se sam znajdem.“

Uvod v sezono Lige Telemach ni bil po vaših željah.

„Igrali smo dobro, v pripravah celo nenormalno dobro, vse po vrsti smo premagovali. Morda smo bili prehitro v formi, svoje so naredile še poškodbe, temu so sledili trije porazi v gosteh. Potem smo se le zbrali, Gašper Okorn nam je dal še nekaj nasvetov, stopili smo skupaj in zmagovito končali leto.“

Do kje lahko sežete?

„Prvi cilj je Liga Telemach za prvaka, potem pa stopnička za stopničko.“

Tri leta ste že v Ljubljani.

„Vedel sem, da bom moral iti po koncu kadetskega staža. Več klubov me je hotelo, odločil sem se za Geoplin Slovan, saj sem vedel, da se tu dobro dela z mladimi. Ni mi žal, pravilno sem se odločil.“

Velik pomen na vaši poti ima tudi družina.

„Seveda, košarka pa je tako ali tako globoko zakoreninjena. Oče je bil trener, stric Franci pa je legenda idrijske košarke. Poseben koš sem imel tudi pri babici, kamor sem prihajal na obisk. Oče mi še danes pomaga s kakim nasvetom, stric pa pride na tekmo, ko utegne. Sicer pa brez družine ne bi bil to, kar sem. Pri 15 letih sem šel v svet, družina mi veliko pomeni, nudi pa mi varnost.“

Si kdaj ogledate videoposnetke košarkarske evforije v Idriji?

„Da, večkrat! Posebno rad gledam tekmo Idrija – Olimpija, ko je Idrija premagala Olimpijo. V Idriji je bilo takrat izjemno vzdušje, nekaj takega kot danes v Stožicah, kjer si želim tudi sam nekoč zaigrati. Sedaj sem z mislimi le in samo pri Geoplinu Slovanu.“

Imate vzornika?

„Da, že od malih nog je to Jaka Lakovič. Vse od prestopa s Kodeljevega v Krko ga spremljam.“

Zakaj ravno kapetan reprezentance?

„Precej podobna igralca sva si. Navdušujeta me njegova samozavest in met z razdalje.”

Ste ga že spoznali osebno?

„Da, bilo je letos, ko nas je mladinske reprezentante obiskal v času priprav v Škofji Loki.“

In potem Luka doda:

„Govorila sva tudi, ko sem bil v Barceloni na BasketBall without boarders. To mi veliko pomeni.“

Kako izgleda delovni dan košarkarja?

„Zjutraj se zbudim zgodaj, saj grem za dve uri v šolo, potem me čaka članski trening, ki mu sledi kosilo in počitek, zvečer pa nov trening, večerja in druženje s soigralci.“

Izvemo tudi to, da so nanj upravičeno ponosni tudi Idrijčani, med katere pa se redko vrača. Povrh vsega Luka obožuje evropsko košarko, v Ligi NBA navija za Los Angeles Lakerse, ima pa tudi mlajšo sestro, ki je odlična plesalka.