XXL: Nachbarju ni žal žrtev za Slovenijo, 9. na doping
Boštjan Nachbar je eden od motorjev slovenske zasedbe, ki je prišla med osem na svetu. Boki je zadeval proti Hrvatom in Brazilcem, bil je tudi prvi, ki je zabil žogo v koš Američanom in okrepil takrat plaho in nesigurno slovensko samozavest. Nachbar je vesel uspeha. Z njim smo v XXL-u izmerili utrip med igralci, ki dihajo kot eden. To je potrdil tudi sam. Ponovil je že tisto znano o pripravljalnih tekmah.

Boštjan Nachbar v boju z Avstralci (foto: Drago Perko/kosarka.si)
Boštjan Nachbar, iskrene čestitke, ste med osem najboljših na svetu.
“Dosegli smo uspeh, kar uvrstitev v četrtfinale zagotovo je. Prišli smo do uspeha, ki smo ga hoteli. A se ne bomo zadovoljili s tem. Gremo naprej! Apetiti so visoki.”
Kaj krasi to zasedbo?
“Smo prava klapa, kemija pa na vrhuncu. Zbrani smo vsi, ki si res želimo, da smo tu. To je ključno!”
Boki izda kapetanove besede, ki jih je Jaka Lakovič izrekel po koncu dvoboja proti Avstraliji.
“Zbrali smo se na sredini igrišča, Jaka pa je rekel, da je ponosen, ker je del take ekipe. To pove vse in še več!”
Priprave niso bile blesteče.
“Eni so nas premagovali za 30, pa so danes doma. Mi pa smo tu, med osem najboljših na svetu. To nekaj pove, mar ne?”
Res je.
“V času priprav sem bil miren, vse to pa sem želel prenesti tudi na vas, novinarje. Eno so priprave, drugo pa pravi turnir, ko gre zares, za mesta in odličja.”
Rastete iz tekme v tekmo.
“Tako je. Rastemo kot ekipa, z njo pa posamezniki. To veseli. Uf, če samo pomislim, kakšen napredek smo naredili od uvodnega srečanja proti Tuniziji do danes. Tudi proti ZDA je bilo videti pomik naprej.”
Na predstavitvi seznama igralcev, ki jih je selektor Memi Bečirovič povabil na priprave, ste bili polni elana, čeprav je bilo jasno, da je kar nekaj igralcev odpovedalo udeležbo.
“Moje soigralce in selektorja Memija Bečiroviča poznam že nekaj časa, vem, česa smo sposobni, čeprav v nepopolni postavi. Povrh vsega pa smo tu le ti, ki si tu želimo biti. Čeprav ob tem ostanemo brez dopusta in časa za naše družine.”
Nov šok ste doživeli na pripravah na Rogli, po tednu dni je odšel Beno Udrih.
“To je res, hoteli smo ga prepričati, naj ostane z nami. A se je pač tako odločil. A če me danes vprašate, si želim, da bi bil Beno z nami že na naslednjih pripravah! Njegove kvalitete niso sporne!”
Verjetno pa tudi sami niste pričakovali, da boste tako suvereni proti Avstraliji.
“Niti ni pomembno, da smo jih ugnali s tako razliko. Tudi če bi jih za točko, bi bilo dobro. To so srečanja, ker šteje zmaga, ne koš razlika. Način, s katerim smo uspeli, pa je res navdušujoč.”
Kje tiči skrivnost?
“Imeli smo dovolj časa, da se pripravimo, pritiska ni bilo, bili smo polni samozavesti in motiva.”
Nagradili ste tudi selektorja, v miru je gledal končnico, kar ni bilo ravno v navadi.
“Vesel sem, ker je temu tako. Zaslužil si je to. Dobro delamo, obilo nam pomaga in se ukvarja z nami.”
Boštjanu je jasno, da ni prostora za evforijo.
“Tudi če bomo na koncu na 8. mestu, bo to uspeh. A saj veste, gremo korak za korakom, morda celo med štiri. Potem tudi medalja ni daleč!”
In potem je potekel čas za pogovor. Boštjana je že čakala doping kontrola. Devetič letos.
Prejšnji prispevek: SP 2010: Avstralcem ni jasno, kaj jih je doletelo »
Naslednji prispevek: SP 2010: Outsiderji v boju za četrtfinale »

Legenda!
Vsekakor je ta generacija naredila spoštljiv rezultat, kar bo več, bo dobro. Samozavest stoji, želja tudi, upanje umira zadnje in morda nam uspe z dobrimi skoki pod koši…vse kar se je govorilo pred pričetkom SP je sedaj brezpredmetno in vsi tisti, ki niso verjeli imajo priložnost, da začnejo verjeti…Ko bo vsega konec, pa si privoščite pivo skupaj z trenerjem…