XXL: Sašo Kisela o trenerskem sindikatu, podpira ga tudi Jure Zdovc

Nekateri trenerji niso zadovoljni s svojim statusom, predvsem pa z razmerjem, v katerih so s klubi. Znani so primeri, ko sta se klub in trener razšla, ne da bi slednji dobil, kar je zaslužil. Zato ne čudi ideja o formiranju sindikata košarkarskih trenerjev. Idejni vodja je Sašo Kisela, delovanje podpira tudi Jure Zdovc.

Sašo Kisela o sindikatu, ki bo zaščitil trenerje (foto: osebni arhiv)

Od kje sploh ideja?

„Ni bilo težko po vsem tem, kar se je zgodilo enemu do trenerjev, tudi mojemu prijatelju, ki je imel še dve leti veljavno  pogodbo, sedem mesecev pa mu je zamujala plača. Sam je zalagal svoj denar, a so ga potem nagnali… To je velika katastrofa za naš trenerski ceh.“

Kaj se je zgodilo potem?

„Z Nejcem Višnikarjem sva razmišljala, da bi naredila združenje klubov mlajših kategorij, a se to ni realiziralo, sva pa postala člana komisije za mlade pri KZS-ju.“

Kljub temu pri temu ni ostalo.

„Na srečo ne. Odpravil sem se na sedež Zveze svobodnih sindikatov, kjer so me nemudoma obrnili na Dejana Stefanovića, ki je zadolžen za športne primere. Ideja o sindikatu mu je bila všeč.“

Kaj boste ponudili trenerjem?

„Predvsem in v prvi fazi pravno – formalno zaščito pri njihovem položaju.“

Navsezadnje za trenerje že skrbi Združenje košarkarskih trenerjev Slovenije.

„Bistveno pri vsem tem je, da tako Strokovni svet pri KZS, Združenje prvoligašev kot trenersko združenje vodijo ljudje, ki so danes športni direktorji, včasih so bili trenerji. Pravih trenerjev pa danes v teh organih pa sploh ni več! Dejansko ti nekdanji trenerji le varujejo in čuvajo svoje interese.“

Kako je s članarino?

„Ni še določena, v Italiji pa znaša 70 evrov na leto.“

Kako bi opisali današnji položaj trenerjev?

„Dejansko pridemo v klub, kjer podpišemo pogodbo, potem pa moramo delati, kot nam rečejo. Če temu ni tako, potem ni več službe za nas. Nismo tisti, ki bi delali vizijo, ampak smo le izvrševalci določenih idej.“

Tudi po Evropi ni drugače, ali pač?

„Hitro se ugotovi, da se tako ne deluje. V Španiji ali Grčiji ima glavno besedo trener. Športni direktor pa le obkljuka, ali je določena zadeva mogoča ali ne. Da ne govorim o Ligi NCAA, kjer je trener avtoriteta in spoštovan gospod.“

Še tole doda Kisela:

„Včasih smo imeli varovalko – če je prišlo do menjave trenerja, ni smel novi trener, ki te je nadomestil, delati, dokler ni bil stari izplačan.“

Katere naloge vas čakajo sedaj?

„Najprej je treba sindikat ustanoviti, poskrbeli bomo, da bodo trenerji o vsem obveščeni. Potrebno pa bo najti tudi skupen jezik s KZS.“

Kako pa je s podporo med trenerji?

„Vsi nas podpirajo! Za vsem pa stoji tudi Jure Zdovc, ki je že imel to idejo, a ni bil dovolj časa, da bi to realiziral. Zato je bil še toliko bolj navdušen.“

Kdaj naj bi sindikat zaživel?

„Do konca tekmovalnega 2010/11, torej do konca te sezone, ko se obeta prva skupščina.“

Kaj pa sodelovanje s Združenjem košarkarskih trenerjev? Delitev na ene in druge ne bi bila nikomur v korist.

„Nismo še govorili. Zakaj ustanavljamo ta sindikat? Ker v vodstvenih kadrih ni trenerjev. Zato smo prisiljeni, da to ustanovimo.“

Je danes preveč trenerjev?

„Ne bi rekel, da preveč, smo pa zanemarili njihovo izobraževanje. Sedaj se to rešuje s seminarji za trenerje mlajših trenerjev.“

Še na nekaj opozori Kisel:

„Trenerji smo postali nujno zlo. Tako, kot so bili pred leti sodniki. Ki pa so se organizirali, danes pa so trd in konkreten pogajalec. Trenerji pa smo zaspali….“

Sašo Kisela je začel svojo trenersko pot v Domžalah, kjer je bil asistent pri generaciji 1968 in 1973, leta 1989 je postal pomočnik Braneta Kuzme, po dveh letih pa je postal trener generacije 1978. Po tem se je leta1 1995 podal na samostojno trenersko člansko pot, v tem času pa vodil Postojno (1995/96), Zagorje (1996-1998), bil med leti 1998 in 2003 vodja mladinskega pogona Heliosa, nato pa do danes treniral Novo Gorico (2003-2005), Kraški zidar (2005/06), Kamnik (2006-2007) in Janče (2007-2010), kjer je že četrto sezono.