XXL: Dragić hoče igrati v Litvi

Zoran Dragić (196 cm, 1989) je segel po nazivu MVP finala, kjer je zamenjal svojega soigralca Smiljana Paviča, ki se je tega veselil lani. Zoran, Zole oz. Zoki, kot ga kličejo, je bil sila razpoložen. Izkazal se je v obrambi, kjer bil zadolžen za Saša Ožbolta, blestel je v napadu (11.8 točke in 9 skokov na srečanje v 30.6 minutah v finalni seriji).

Zoran Dragić v objemu dolenjskih navijačev (foto: Danilo Kesić/kosarka.si)

Najprej iskrene čestitke, postali ste MVP!

»Hvala za čestitke. A tega ne bi bilo, če ne bi imel tako čudovitih soigralcev in trenerskega štaba, ki nas je vodil do teh uspehov.«

Krka spet slavi, potrebnih je bilo pet tekem.

»To pot, na tej peti tekmi, smo dokazali, da znamo ostati mirni tudi v končnici. Ključ do zmage je bila četrta četrtina, ko smo bili zbrani, povrh vsega pa smo zadeli tudi proste mete.«

Ste pričakovali tako naporno serijo?

»Niti ne. Prvo tekmo smo prepričljivo odločili v svojo korist, na drugi smo imeli smolo. Če bi v drugo slavili, bi bilo hitro konec!«

To je bila zadnja tekma Aleksandra Džikića na klopi Krke. Je imel kak emotivni nagovor pred začetkom?

»Ne, opozoril nas je, da ostanemo zbrani in motivirani.«

Zakaj ste se jeseni odločili prav za Krko?

»Skrivnosti ni – moj brat Goran je treniral pod vodstvom Aleksandra Džikića, zato sem tudi sam odločil, da se preizkusim. Goran je povedal samo dobre stvari o trenerju Džikiću.«

In vam ni žal?

»Ne. Za mano je super sezona.«

Prav brat Goran pa je tisti, ki vas je spremljal na domala vseh domačih tekmah po vrnitvi iz ZDA.

»Goran mi večkrat podeli kak nasvet. Igra v najmočnejši ligi na svetu, po tekmah se večkrat pogovarjava, kaj bi lahko naredil drugače ali boljše.«

Krka si vas je močno želela; bila je trd boj z Olimpijo.

»Res je, hoteli so me na vsak način! Nekaj se je zapletlo pri odškodnini Geoplinu Slovanu, a se je to potem hitro rešilo. Za mano je fantastična sezona!«

S trenerjem sta imela zanimiv odnos, tudi pester gestikulacije ni manjkalo.

»Moram reči, da je bil odnos resnično dober in kvaliteten. Ve se, kaj je naloga trenerja in kdo je šef.«

Počitka ne bo.

»Odhajam na kamp v Treviso, kjer bodo zbrani najboljši mladi košarkarji.«

Boste vsaj potem malce zadihali?

»Da, nekaj dni, potem pa je tu že reprezentanca.«

Kjer pa ne boste zadovoljni s tem, da boste prevažali torbe?

»Vsak košarkar si želi, da bi igral. Tudi sam bom naredil vse, da mi uspe, da se prebijem med košarkarje, ki bodo potovali na Eurobasket v Litvo!«

Po vrnitvi iz reprezentance pa vas čakajo v KK Krka, s katerim vas veže še dveletna pogodba.

»Da, kakor kaže, ostajam v KK Krka tudi v prihodnje.«

Spomnimo – Zoran Dragić je svojo športno pot začel na Iliriji kot brat Goran. Prvi Zoranov trener je bil Gregor Brezovec. Z Ilirije se je po poti brata Gorana preselil k Geoplinu Slovanu, bil posojen na Janče, potem pa vse do lani nastopal za Kodeljevčane. Lani je bil tudi ves čas na pripravah članske vrste, a je na koncu izpadel s seznama mož, ki so potovali na SP v Turčijo.

Zoran Dragić na EP mlajših selekcij (vir: Kzs.si):

Kadeti (León-Španija 2005): 3,1 točke, 2,8 skoka, 0,4 podaje
Mladinci (Amaliada, Olympia, Angostoli-Grčija 2006): 2,9 točke, 2,3 skoka, 1,1 podaje
Mladinci (Madrid-Španija 2007): 10,8 točke, 7 skokov, 2 podaji
Mlajši člani (Riga-Latvija, 2008): 11 točk, 4,7 skokov, 3 podaje
Mlajši člani (Rodos-Grčija 2009): 16,3 točke, 5 skokov, 1,2 podaje