Zasavci zadovoljni, o prihodnosti Dželalije in igralcev še nič znanega

Trener Edi Dželalija je novembra lani prišel v Trbovlje, kjer je prevzel vodenje Pro-Teka Zasavje, doma so med drugimi ugnali Krko in Helios ter se prebili v ligo za prvaka. Ob malce več sreče in zbranosti bi bili Zasavci celo polfinalisti lige Telemach. V prihodnjih dneh jasno, kako se bo zgodba nadaljevala, tako na igralskem kot trenerskem področju.

Edi Dželalija po uspešno opravljenem delu v uvodni sezoni na klopi Pro-Tek Zasavja (foto: Kzs.si)

Sezone je konec, kakšna je ocena?

»Vsekakor sem zadovoljen, prišel sem v ekipo, ki je bila že formirana. Potrebno pa je bilo še urediti določene zadeve. Menim, da smo napravili dobro osnovo za novo sezono. Zadeve smo organizirali na višjem nivoju, stroka in parket sta odlično odigrala svoje. Vse skupaj bi lahko razdelil na tri faze – moj prihod, in niz zmag, druga faza okoli novega leta, ter tretji del, ko smo prišli v ligo za prvaka, kar je bila izpolnitev našega cilja. Kot trener sem hotel še več, imel sem večje ambicije. A nismo razočarali, več je bil dobrih kot slabih trenutkov, večina igralcev pa je napravila korak naprej. Imam pa tudi zelo pozitivno mnenje o vseh ljudjeh, ki vodijo klub, saj brez njihove prave in jasne podpore ne bilo teh rezultatov!«

Zakaj ste prišli v Slovenijo?

»V Trbovljah so iskali trenerja, na nagovor mojega prijatelja Damirja Grgiča sem se usedel z ljudmi v klubu, kjer smo dokaj hitro našli skupen jezik ter začeli z delom.«

Ni veliko manjkalo in bili bi polfinalist.

»Za vstop v ligo za prvaka je odločala ena žoga, en met Crenshawa. A moramo vzroke za to iskati tudi v porazu proti Parkljem. Vedeti pa je treba, da smo tekom sezone slavili na tekmah, kjer je odločal zadnji met. Nekje dobiš, drugje izgubiš. Potrebno pa je ostati skromen.«

Parkji Ljubljan so bili za vas izredno neugoden nasprotnik v tej sezoni.

»Premorejo družinsko atmosfero, kot smo jo imeli tudi mi, imajo moderno atletsko ekipo, visoki igralci pa lahko zadanejo za tri točke, zato se jim je še toliko težje zoperstaviti.«

Kaj  pa reči po sezoni v Sloveniji?

»Vidi se, da so se tri ekipe odvojile od ostalih: Union Olimpija, Helios in Krka. Vajeni so igrati dve tekmi na teden, povrh vsega premorejo dober igralski in strokovni kader. Med ostalimi ekipami pa je bilo tako, da je lahko vsakdo premagal vsakogar. Impresioniral me je Geoplin Slovan z mlado poletno ekipo in trenerjem, dobro ekipo premore tudi Zlatorog, ki v nepravem trenutku ni bil v formi, Šentjur pa ima dva izjemna posameznika, ki sta med petimi najboljšimi igralci lige Telemach.«

Kako naprej?

»Klub je želel v dveh ali treh letih v ligo NLB. Ne morem pa govoriti o tem, ali možnost obstaja. Je pa res, da zamujamo s formiranjem ekipe in pogojev za novo sezono. Vmes se menja tudi predsednik kluba. Tudi sam se moram usesti s klubskim vodstvom, saj še nimam potrditve, da ostajam. Obstaja celo možnost, da bomo po zadnji tekmi prosti tako jaz kot vsi igralci. Bi pa želel, da se ta lepa zgodba tudi lepo zaključi.«